ŠOLA NEKOČ IN DANES

   Šola je bila ustanovljena 5. oktobra 1955. Imenovala se je pomožna šola.  Gostovali smo v dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu. Prvo leto je šolo obiskovalo 11 učencev, učila pa jih je defektologinja in ravnateljica šole ga. Slavka Keglovič. Šolo je uspešno vodila do svoje upokojitve, to je kar 26 let.

 Ob 50-letnici šole je v intervjuju svoje misli strnila takole:

   »Ko sem jeseni leta 1955 v Ljubljani na Pedagoški akademiji končala študij ortopedagogike, sem se oglasila na Referatu za prosveto in kulturo v Novem mestu. Ker so v večjih krajih Slovenije že imeli ustanovljene Posebne šole, so predlagali, da bi t storili tudi na Dolenjskem. Spodbudili so me, da sem začela z iskanjem prostorov in učencev. Prve prostore je šoli odstopil upravnik Dijaškega doma v Šmihelu. Prostori so obsegali sobico in razred s spalnico, sanitarije pa so učenci uporabljali v dijaškem domu, kamor so morali hoditi čez dvorišče. Ponoči, ko je bil dom zaprt, so pa so uporabljali kar nočno posodo. Na voljo sem imela Rogovo kolo, s katerim sem obiskovala osnovne šole v bližini Novega mesta ter tako iskala učence za Posebno šolo.  Največ sem jih našla kar po domovih. Seveda so mnogi starši svoje otroke neradi dali v Posebno šolo. Prvo leto sem zbrala enajst otrok, od katerih so že takrat štirje bivali v internatu.

   Bila sem jim učiteljica, vzgojiteljica in varuhinja. Najprej sem prebelila in uredila obe sobi, sama pa sem morala izdelati tudi večino učnih pripomočkov. Vse je bilo zelo skromno. Pouk smo imeli tudi ob sobotah. Učenci so po pouku odhajali domov. Za to so skrbeli starši, ki pa so na svojo dolžnost včasih pozabili. Takrat sem jih morala odpeljati kar sama. Na poti sem doživela marsikaj zanimivega. Nekoč sem morala peljati domov učenca s Krke. Ko sva prišla do reke, sva jo morala prečkati s čolnom. Nihče od naju v resnici ni znal dobro veslati, čeprav mi je učenec zatrjeval nasprotni. S težavo sva se prebila na drugo stran. Takrat me je bilo res strah. Sem si pa potem nekoliko oddahnila, ko sem videla, kako so naju bili veseli hvaležni starši.«

  Kip_DK_-_30_let_ole Leta 1960 je šola dobila v upravljanje nove delovne prostore v vaškem prosvetnem domu v Šmihelu. Morali so ga preurediti. Zgoraj so naredili tri učilnice in majhno stanovanje, spodaj pa dve spalnici,  jedilnico in sanitarije. Posebno veseli so bili sanitarij z vodo. Vsa leta so se borili za nove prostore. Po 23 letih delovanja v slabih pogojih je bila leta 1978 na novi lokaciji zgrajena nova stavba. Ime je dobila po pesniku in pisatelju Dragotinu Ketteju. Ob praznovanju 30-letnice šole, torej leta 1985, pa so pred šolo  postavili tudi njegov doprsni kip, ki ga je ustvaril kipar Jakob Savinšek.

   V naslednjih letih je šola doživela različne pozitivne spremembe tako glede vzgojno-izobraževalnega dela kot prostorskih in tehničnih pogojih. Naj omenim le devetletko in računalniško ter internetno tehnologijo.

  Šola si je v času delovanja pridobila ugled v okolju. K uspešnemu delu šole pripomore tudi KRKA, tovarna zdravil, ki je naš pokrovitelj že od marca 1977.

    Ob 60-letnici šole smo izdali zbornik Mi skozi čas – zbornik, kjer boste o naši zgodovini  lahko našli še marsikatero zanimivost.

   V novomeški občini smo torej edina šola, ki ponuja otrokom drugačen način izobraževanja, zato se še bolj trudimo za čim večjo prepoznavnost v tem prostoru (dan odprtih vrat, kulturni projekti…). Želimo si še naprej ostati odprta in odzivna šola, prepoznavna po delovanju z učenci s posebnimi potrebami.

                                                                                            Vida Marolt, ravnateljica

(Skupno 31 obiskov, današnjih obiskov 1)
Ta vnos je bil objavljen v O šoli, Predstavitev šole. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja