Evo, pa smo preživeli še 3. dan naše pustolovščine. »Tooo, končno se nas je usmililo to vreme in nam poslalo vsaj malo sonca in nič dežja!« Predno nas začnete bombardirati z vašimi vprašanji, vam bomo kar sami povedali, kako smo preživeli dan. Običajen? Ja, dopoldan že. Popoldan pa sploh ne. Danes so nas učitelji takoj »napadli«, da se moramo čim prej urediti za na teren. Kaj je to teren, sprašujete? Če vam prevedemo, je to ozemlje, območje, kjer se opravlja določena dejavnost. In danes je bila naša dejavnost pohod po Machovi učni poti. Ne, nismo hodili po mahu, če ste mogoče na to pomislili. To je učna pot, ki se začne v vasi Mali Slatnik in je oddaljena iz Novega mesta 4 km. Sestavljajo jo razne učne točke, ki povedo veliko o preteklosti gospoda Macha, ki je gojil metulje – sviloprejke za proizvodnjo svile. Pa, da vam ne bomo zdaj na veliko razlagali o tem, si lahko vse preberete na bližnjici, ki jo imate tukaj: https://www.machova-pot.si/machova-ucna-pot.
Drugače pa… Do vasi Mali Slatnik smo se odpeljali s kombijem, ki ga je »šofiral« naš učitelj Borut. Ja, vsi smo se dvakrat privezali v kombiju. Schumacher je dojenček za tega našega šoferja. Kako smo leteli skozi mesto. Še dobro, da so bili policisti »glih« na kavi, da nas niso ustavili. Itak nas ne bi niti dohiteli. In tako smo opravili dve »furi«, da smo vsi prispeli na začetno točko. Med samo hojo po poti smo se lahko prosto sprehajali, seveda z upoštevanjem učiteljevih navodil. Vmes smo slišali tudi kakšno zanimivost. Hodili smo vse do Sotočja treh studencev, kjer sta nas pričakala bratca naše bivše sošolke Lare. Prijazno sta nas povabila k njim domov na sladkarije in kavo. Ja, kavo, za učitelje, no. Naproti nam je pritekla tudi Lara, ki nas je pospremila do svojega doma. Prijazno so nas pogostili, vmes smo poklepetali in čez kakšno uro odšli nazaj proti kombiju. Komaj smo čakali, da se spet razvozimo nazaj proti šoli. Ko smo prispeli v šolo, smo očistili naša obuvala in kombi ter se pripravili za večerjo. Nocoj smo »papcali hot doge«. Ha, ha. Pa niso to vroči psi. Joj, joj, na kaj vse vi pomislite. To so hrenovke v takšnih kruhovih štručkah in zraven polno gorčice, majoneze, ajvarja in paradižnikove omake. Da vas ne bomo spet obremenjevali s kakšnim kečapom. Napolnili smo naše, že zelo lačne trebuščke in se po večerji odpravili v sobe na analizo. Mhm, danes je bila analiza nekako disciplinska. Smo jih kar malce slišali od naših profesorjev, ampak na koncu so bile pa tudi pohvale.
Tako. Zdajle pa pod tuš, pranje zob in »pančevo«. Še 2x. Potem pa v naše domače posteljice. Upamo, da se imate tudi vi doma tako lepo kot se imamo mi tukaj. Ja seveda, pogrešamo vas. Ampak zdržali bomo do konca, ni panike. Nočka, dragi naši!
