Prišli smo do zadnjega dne šole v naravi. Malce utrujeni in nestrpni, ker bi bili radi čimprej doma, smo se vseeno prepustili vodenju učiteljice Nataše, ki nas je še zadnjič popeljala h Kolpi. Na pokošenem bregu reke smo se šli nekaj zelo zanimivih iger, tako da smo bili čisto presenečeni, ker je čas tako hitro minil in že smo morali h kosilu in na zaključni zbor.
Učiteljica Nataša nas je v imenu celotnega osebja zelo pohvalila, mi pa smo se zahvalili njej in vsem zaposlenim v CŠOD Radenci, ker so za nas tako lepo poskrbeli. Tudi na kuharice in gospodinjo nismo pozabili, saj je veliko učencev izrazilo prav posebno pohvalo na hrano, ki smo jo zaužili med bivanjem v šoli v naravi. Pravzaprav se je ves teden vrtel okoli hrane. Pri vsakem obroku smo se namreč trudili, da smo imeli čim manj zavržene hrane in bili pri tem zelo uspešni. Učiteljica Nataša nam je naknadno sporočila, da smo si prislužili 2. mesto izmed vseh šol, ki so bivale v tem domu, odkar so začeli s tem projektom, teh pa ni bilo malo. Pohvalo zaslužijo vsi učenci, kar pa je najpomembneje, morda se jim je to tako vtisnilo v spomin, da bodo pazili na zavržke tudi doma in v šoli. Pohvalo pa so dobile tudi učenke za najlepše urejeno sobo.
Poslovili smo se od prelepe narave, od prijaznih zaposlenih v domu ter od vseh živalic, ki smo jih spoznali v tej čudoviti belokranjski vasici ter obljubili, da se tja še kdaj vrnemo.
