V petek, 18. januarja, smo praznovali dan šole. V ta namen smo učitelji in učenci pripravili spominsko uro, ki smo jo posvetili pesniku in pisatelju Dragotinu Ketteju, po katerem se naša šola tudi imenuje.
Spominsko uro smo začeli s predstavitvijo Dragotina Ketteja. Skozi besedo in sliko so učenci spoznavali pesnikovo življenje, delo in zanimivosti, kot na primer, da se po njem imenujeta dve šoli v Sloveniji, drevored, pevski zbor, kulturna nagrada, ulica, in da ima celo svojo znamko.
Nato je pevski zbor pod vodstvom učiteljice Darinke Pirc zapel Kettejevo pesem Teci, teci, reka, katero je učiteljica tudi sama uglasbila.
V prireditvi so učenci odigrali dve Kettejevi basni. V prvi, Muha in pajek, sta se z domiselno kostumografijo in scenografijo predstavila učenca 7. in 8. razreda pod vodstvom mentorice Jasne Banovec. Učenke 4. in 5. stopnje PPVIZ in učiteljica Marjeta Rožič pa so izbrale basen Mravlji.
Da je bil Dragotin Kette zelo dober pesnik in je nabor njegovih pesmi velik, že vemo. S pesmijo Na trgu smo Novomeščani najbolj povezani in prav zato je to pesem deklamirala Marjetka Zupančič, učenka 8. razreda.
Učenci pa so morali tudi malo razmigati možgančke. V prvi nalogi so morali sestaviti večjo sestavljanko, na kateri je bil znani novomeški vodnjak, poleg katerega je Dragotin Kette stal, ko je pisal podoknico neuslišani ljubezni Angeli Smola. V drugih dveh nalogah smo se posvetili pravljici Šivilja in škarjice. V kvizu so učenci ugotavljali, koliko Kettejevo pravljico poznajo. Besedilo je bilo namreč potrebno ob slikah ustrezno sestaviti od začetka do konca. V zadnji nalogi pa so učenci na temo pravljice reševali križanko.
Pravljico Šivilja in škarjice pa smo še enkrat podoživeli v povsem novi luči, in sicer kot glasbeno pravljico. Učiteljica Darinka Pirc jo je namreč malo priredila in uglasbila. Učenci Špela Kocjan, Ines Jerovšek, Špela Zupančič, Kristjan Može, Nejc Ivnik, Veronika Resnik in Naja Oberč so se zelo izkazali.
Prireditev smo tudi zaključili glasbeno, pevski zbor se nam je predstavil še zadnjič in zapel pesmico Polževo slovo.
Naši učenci so se spet izkazali – s petjem, igranjem, deklamiranjem, pa tudi z znanjem. Vsak je dodal nekaj v mozaik prireditve in gotovo bo vsem ostala v lepem spominu.
Prav za konec pa se iz srca zahvaljujem vsem učiteljicam, ki so pripomogle k temu, da smo lepo proslavili dan šole in skupaj preživeli še eno lepo šolsko dopoldne.
Nataša Udovč
{phocagallery view=category|categoryid=180|
limitstart=0|limitcount=36|detail=2|displayname=0|
displaydetail=1|imageshadow=shadow 1}
