Tako. Prišli smo do konca našega izleta na Poljsko. Zadnji dan je bil prav tako pester kot vsak poprej. Jutro smo začeli s praznovanjem rojstnega dne učitelja Blaža iz črnomaljske šole. Kar sredi jedilnice smo mu zapeli rojstnodnevno pesem. Dobil je tudi majhno sladoledno tortico, risbice in darilca od učencev. Njegov rojstni dan smo kasneje še enkrat praznovali. Takrat pa smo slastno tortico, poleg slavljenca, dobili tudi ostali.
Po jutranjem ogrevanju smo izdelali darilca za skrivnega prijatelja. Tako je vsak izmed nas odkril, kdo mu je ves teden pošiljal lepe misli. Obdarovanje je bilo zelo ganljivo, saj smo postali pravi prijatelji in se bomo zelo pogrešali.
Nato pa je končno prišla na vrsto časovna kapsula. Vanjo smo pospravili vse naše želje za prihodnost, s tem pa pridobili tudi potrdila o udeležbi v projektu Erasmus +. Projekt je prinesel same pozitivne izkušnje: otroci so odšli skorajda samostojno v svet, kjer so se morali prilagoditi novi hrani, novemu začasnemu domu, novim ljudem, novemu jeziku,… Da so pridobili te izkušnje, so prepotovali skoraj tisoč kilometrov, vendar je bilo to dolgo popotovanje vredno vsake minute, ki smo jo preživeli skupaj.
Zvečer pa smo se še na lep način poslovili. Poljaki so predstavili svojo državo in nam pripravili večerjo na prostem. Kako neverjeten dan (in teden!) je za nami! Od vznemirjenja pred dolgo vožnjo proti domu kar nismo mogli zaspati. Komaj čakamo, da se stisnemo k našim najbližjim! Malce pa nam je tudi težko, ker se poslavljamo. Z učenci OŠ Milke Šobar Nataše smo si obljubili, da se kmalu ponovno vidimo, za kar se bomo potrudili, da tudi uresničimo.
