Ojoj, čas kar beži! Gozdni bojevniki kar ne moremo verjeti, da je za nami že tretji dan projektnega tedna. Tudi tega smo začeli s sestankom plemena, nadaljevali pa s pravimi gozdnimi dogodivščinami, ki jih je za nas pripravila naša nekdanja učiteljica Ksenija. Hm….. zgodilo se je toliko zanimivega, da ne vemo, kje začeti! Najbolje, da kar na začetku…… Najprej smo si ogledali walipini – podzemni zelenjavni vrt ali rastlinjak, v katerem lahko gojimo zelenjavo skozi celo leto. Ja, tudi mi smo mislili, da nas Ksenija heca, a ko smo se po stopnicah spustili nekoliko globje v zemljo in videli vse tiste rastline, njihove cvetove in živo rdeče jagode, smo vedeli, da se Ksenija ne šali. S široko odprtimi očmi in pokončnimi ušesi smo opazovali in poslušali vse, kar nam je Ksenija pripovedovala, saj česa takega še nikoli nismo videli. Po okušanju jagod iz walipinija smo se odpravili v gozd na gozdne delavnice. Na poti do gozda smo se veselo sladkali z gozdnimi jagodami, nabrali nekaj bezgovih cvetov ter se naučili, da si iz njih lahko pripravimo zelo osvežujoč napitek. Kot se za gozdne bojevnike spodobi, smo po ozkih gozdnih poteh hodili previdno, tiho in spretno, se izmikali vejam grmičevja, skrbeli drug za drugega in poslušali ptičje petje. Sledil je počitek na gozdni jasi, kjer smo se nadihali svežega zraka ter pretegnili svoje roke in noge z gozdno telovadbo. Nato pa se je začelo iskanje blatnih luž in stelje….. Ojoj, to je bilo zanimivo! Še dobro, da je dopoldan nekoliko deževalo, saj smo našli kar nekaj blatnih luž, vanje namočili liste stelje in drugih rastlin ter z njimi ustvarjali prave gozdne umetnije. Mamicam in očkom se že vnaprej opravičujemo, če bomo prinesli domov tono umazanega perila, a blatna ustvarjalnica je bila tako privlačna, da se ji nismo mogli upreti! Upamo, da vam bodo naše umetnije dovolj velik dokaz, kako smo uživali med blatnim ustvarjanjem….. In že je prišel čas odhoda nazaj proti šoli, kjer so nas že čakala čista oblačila, slastna večerja in načrtovanje dogodivščin zadnjega dne…….