V torek, 5. junija, smo učenci, učitelji ter spremljevalci posebnega programa vzgoje in izobraževanja odšli v Ljubljano. Na izlet so nas popeljali naši prijatelji iz tovarne zdravil Krka d.o.o. , ki so naši dolgoletni pokrovitelji.
Zjutraj smo se zbrali v šoli in se zatem z avtobusom in veliko mero dobre volje ter pričakovanj odpeljali proti Ljubljani. Med vožnjo smo si ogledali kraje, mimo katerih smo se peljali. Glede na to, da smo se že velikokrat peljali mimo, smo le obnovili njihova imena in zanimivosti. Z zanimanjem smo prisluhnili novim podatkom o Ljubljanskem gradu ter o tirni vzpenjači.
Grajski kompleks je poseljen že od 12. stoletja. Tam so bivali tudi koroški vojvode. Svojo obliko je zamenjal v 15. stoletju, ko je doživel povečavo: sklenjeno obzidje z oglenimi stolpi in dvema vhodnima stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata. V 16., 17. stoletju so nastali novi objekti, vendar so zaradi dragega vzdrževanja potem pričeli propadati. V 19. stoletju je grad postal kaznilnica. Ob koncu 60-tih let 20. stoletja se je pričelo obdobje obnavljanja gradu. Danes je grajsko dvorišče prizorišče kulturnih prireditev, razstav in drugih dogodkov. V gradu sta urejeni tudi dve poročni dvorani. Z zanimanjem smo prisluhnili tudi razlagi o tirni vzpenjači, urbani potniški transportni napravi, ki Ljubljanski grad povezuje s starim mestnim jedrom. Spodnja postaja vzpenjače se nahaja na Krekovem trgu. Trasa poteka zunaj obzidja srednjeveškega mesta, a tik ob njem, s čimer ne posega v sedanjo prostorsko podobo srednjeveškega mesta. Ob zanimivem poslušanju smo prispeli do prve postaje. Tam smo pojedli malico, ki nam jo je podarila naša pokroviteljica.
Pot nas je popeljala naprej do Ljubljane. Ob Ljubljanici smo se sprehodili do Krekovega trga, kjer smo se vkrcali na vzpenjačo. Vzpenjača nam je ponudila čudovit razgled na mesto. Ko smo prispeli na vrh, do Ljubljanskega gradu, smo si tam ogledali mogočnost gradu ter uživali na sončku. Bilo nam je lepo. Sledil je spust in še nekaj….mnjam…slastno kosilo. In to v gostilni Šestica. Eni najstarejših ljubljanskih gostiln, ki je bila sprva namenjena furmanom. Njena uradna gostinska leta se štejejo že od leta 1776. Bilo je obilno in slastno kosilo. Vendar nas je kmalu zatem že čakal naš avtobus in popeljali smo se proti Novemu mestu.
Ob slovesu smo se drug drugemu zahvalili, tudi vozniku, ki nas je varno vozil. Prijetno utrujeni pa smo že snovali načrte za naše snidenje v naslednjem šolskem letu.
Še enkrat se iskreno zahvaljujemo našim prijateljem in pokroviteljem, tovarni zdravil Krka, d.o.o., za prelep izlet in veliko mero lepih vtisov in spominov ter vsega, česar smo bili deležni.
Fotografije pa vam bodo pokazale naše današnje dogajanje.
Sestavila in zapisala: Nataša Jakše
Fotografija: Mateja Oštir
