Takole. Vsega luštnega je enkrat konec. Tudi našega projektnega tedna v gozdnih pustolovščinah. Malo nam je ponagajalo vreme, vendar se mi ne damo in smo ta teden preživeli noro lepo.
Naš zadnji projektni dan smo začeli s kapučinom, ki sta nam ga vsak dan pripravljali učiteljici. Po »dozi« sladkorja, namreč vedno smo pili čoko kapučino, smo naredili uvodni razgovor, na katerem so nam učitelji razdelili naloge za popoldan. Danes je bila naša naloga, da pripravimo poligon, ki bi ga drugače morali narediti v gozdu. Vendar smo ga zaradi slabega vremena preselili v našo telovadnico. Učitelj je prinesel nekaj »zajl«, jeklenic drugače, »gurtne« – pritrdilne jermene, pa še nekaj drobnega materiala, s katerim smo potem naredili naš poligon. Ko smo prišli v telovadnico, smo zavihali rokave, pregledali, kaj vse imamo na razpolago, in začeli veselo ustvarjati. Uf, koliko idej, telovadnica pa tako majhna! Ampak, saj bo! Postavljali, prestavljali, napenjali, menjavali, podirali smo naše delovne točke, dokler nismo bili zadovoljni. Uspelo nam je narediti tudi brv, iz pritrdilnega traku, po kateri lahko hodimo. Seveda se držimo za vrv, ki je napeljana po zraku. Naše točke so sestavljene iz vaj za poskoke, plezanje, lazenje, vlečenje ter hojo. Vse pa so takšne, da na njih noro uživamo. Še posebej smo ponosni na naš zipline. Samo upamo, da se ne bo šola podrla, ko smo pričvrstili jeklenice na nosilne stebre in jih močno »zašponali«. Ena skupina je tako postavljala poligon, druga skupina pa je dokončala sovice, katere smo začeli delati v torek.
Malo pred večerjo smo se vsi zbrali v telovadnici in preizkusili naš poligon. Noroooo! Vmes so nas obiskali tudi otroci in mož učiteljice Sare. Tudi oni so ga preizkusili. Nad njim smo bili tako navdušeni, da smo se odločili, da jutri povabimo vse učence naše šole, da preizkusijo poligon. To bo »uživancija«. Prijetno utrujeni smo se na koncu počasi pripravili za večerjo.
Vaau, picaaaa! Tile učitelji nas pa res samo razvajajo in skrbijo, da so naši trebuščki napolnjeni kot sodčki. Kako dobra pica! Ne, nismo je naročili. Učiteljici sta nam jo spekli, ko smo se mi trudili s poligonom v telovadnici.
Sledila je analiza dneva in celotnega tedna. Po analizi pa »žurkaaaaaaaaaaaa«, tako kot se spodobi za vsak »finiš« čudovitega tedna.
In ja, res je bil čudovit. Mi bi še kar bili tukaj, uživali v aktivnostih, ki so nam jih pripravili. In veste kaj? Ne vemo, kaj je s temi našimi učitelji. Skoz so nas nekaj hvalili in hvalili. Ne vemo, ali smo res bili tako pridni, ali kaj želijo jutri od nas. Bomo videli jutri.
Skratka, dragi naši. Jutri po pouku prihajamo domov. Konec vašega uživanja. Od jutri dalje se vam spet začnejo kodrati lasje, hi hi. Pa cartali se bomo jutri celo popoldne, tooo! Nočka!
