Kot že nekajkrat doslej smo se z našim dramskim krožkom prijavili na državno srečanje gledaliških skupin, ki je tokrat potekalo v Domžalah. Z navdušenjem smo pričakovali četrtek, 27.3.2014, ta za nas zelo pomemben dan. Pridno smo vadili že od začetka šolskega leta in z veliko truda pripravili igrico po pravljici Hansa Cristiana Andersena Bedak Jurček. Letos smo izbrali za uprizoritev zgodbo, ki nas je spravila v dobro volje že takrat, ko smo jo prebirali. Govori o skromnosti in preprostosti, s katerima lahko uresničimo vse cilje. Seveda pa brez iznajdljivosti ne gre!
Že med vajami smo se zabavali in se skušali vživeti v osebe, ki jih predstavljamo. Včasih nam je malo ponagajalo preveliko navdušenje, ki nas je zaneslo, da je morala učiteljica Jasna umirjati naše igralske strasti. Veliko dela smo imeli tudi s pripravo scene, ki jo je naredila učiteljica Ksenija. Navdušenje pa so med nas prinesli tudi kostumi, ki so nam jih posodili na Gimnaziji Novo mesto, kjer je gospa Vladka Korošec odprla bogato zakladnico in nam odstopila delček njihovega dela. Zelo smo veseli, da lahko sodelujemo z njimi in se jim še enkrat zahvaljujemo. Pri kostumih nam je pomagala tudi gospa Mirtič, Sabinina mami, ki nam je v Žužemberku priskrbela dva srednjeveška kostuma. Še sreča, da imamo tako razumevajoče starše, ki so nam pripravljeni priskočiti na pomoč. Hvala!
V Domžalah nas je za nekaj minut pozdravilo sonce, ki nam je še polepšalo naš prihod. Ni pa zmanjšalo naše treme, ki nas je že pošteno grabila. Naredili smo nekaj vaj za sproščanje, se uredili in že smo bili na vrsti. Trema je med nastopom počasi izzvenela in predstavo smo odigrali kot pravi profesionalci. Nekaj manjših napak pa menda ni opazil nihče J!
Po predstavi pa nas je čakala še nagrada. In to ne kar nekaj, ampak kosilo v piceriji Papparotti v Domžalah. To je bilo navdušenje! Dobili smo menije, izbrali pice in pijačo in uživali v vzdušju, ki nas je obdajalo. Hvala ravnateljica J!
Zadovoljni z delom, ki smo ga opravili, smo z veseljem snovali načrte za naprej. A najprej nas čaka predstava še na naši šoli. Hmmmm, pred domačim občinstvom je najtežje nastopati, zato bomo morali še malo zavihati rokave in se izkazati še enkrat! Do takrat pa bomo uredili naše vtise in izkušnje, ki smo jih dobili!
{phocagallery view=category|categoryid=281|
limitstart=0|limitcount=36|detail=3|displayname=0|
displaydetail=3|imageshadow=shadow 1}
