Strokovnjaki nas opozarjajo, da so v času pandemije določeni posamezniki še posebej ranljivi in se soočajo z velikimi stiskami. Spoprijemanje z novo realnostjo je izziv za nas vse, še posebej težko pa se z njo spopadajo ranljivejše skupine ljudi. Poleg materialnih stisk je zelo težko v situacijah, kjer se otroci zaradi nasilja v družini ali drugih okoliščin, ne počutijo varne v domačem okolju.
V kolikor se sami soočate z obupom in raznimi stiskami, so vam na voljo spodaj našteti telefoni za pomoč v stiski:
- Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. In 7. uro zjutraj)
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/dan). Klic je brezplačen.
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. In 20. uro). Klic je brezplačen.
Za več informacij so na voljo tudi različne spletne strani:
- Spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom https://www.tosemjaz.net/
- Spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM http://www.nebojse.si/portal/index.php
- Spletna postaja za razumevanje samomora in pomoči, ki je na voljo http://zivziv.si/
Več informacij o koronavirusu lahko pridobite na telefonski številki 080 1404: Koronavirus (SARS-CoV-2) – ključne informacije.
Informacije o koronavirusu so dostopne tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje https://www.nijz.si/sl
Kako naprej?
V tem času, ko se soočamo z negotovostjo na različnih področjih v naših življenjih, je zelo pomembno, da najdemo notranje vire moči, ki nam pomagajo da se emocionalno in psihološko pripravimo na različne spremembe v naših življenjih.
Pojavi se vprašanje, kako lahko v tem trenutku, ko do nas prihajajo negotove in nasprotujoče si informacije, kultiviramo srečo in veselje?
Ljudje okoli nas nam govorijo naj bomo srečni in pozitivno naravnani v času težav, saj je družbeno sprejeto, da sta sreča in veselje najbolj zaželeni čustvi, ki jih lahko imamo. Po drugi strani pa odrivamo t. i. negativna čustva, kot so npr. strah, žalost, anksioznost ipd., saj nam le ta povzročajo nelagodje. Sodeč po besedah psihologinje Susan David, sta ranljivost in strah v času pandemije normalen pojav. Pomembno je, da se naučimo strategij spoprijemanja s tem strahom oz. da se naučimo načina, kako se na ta negativna čustva odzovemo.
Ta naloga pa ni tako preprosta. Pomembno je, da smo prijazni sami do sebe in do drugih, hkrati pa radovedni in se sprašujemo o tem, kaj nam sporočajo naša čustva. Potrebno se je tudi zavedati, da nas naša čustva ne definirajo. V času preden se odzovemo na stimuluse iz okolja, smo odprti za premislek. V tem času lahko razmislimo, na kakšne načine lahko pridobimo pogum za nadaljnje delovanje.
Kako pa je moč pridobiti pogum v času, ko nas je strah? V času premisleka lahko razmislimo o tem, ali nam naša dejanja služijo in na kakšen način se lahko povežemo z drugimi.
Kljub izolaciji namreč še vedno hrepenimo po kvalitetnih interakcijah z ljudmi, zato se lahko vprašamo kakšne majhne spremembe lahko naredimo, da se povežemo. Morda bomo odkrili, da včasih zadošča že to, da lahko koga pokličemo.
Kako se pogovorimo z otroki?
Strokovnjaki svetujejo, naj se izogibamo starševskemu instinktu, ki nam govori, da otrokom rečemo, da bo vse uredu. Najbolj zanesljiv način, da otroci dobijo občutek varnosti v času krizne situacije, je biti na razpolago za pogovor in jim pustiti, da se počutijo kot se v določenem trenutku. Če jim govorimo, naj jih ne skrbi, ker bo vse uredu, jih namreč učimo, da se je treba slabih čustev znebiti. Tako pogosto ravnanje privede do tega, da otroci ne dobijo zadosti praktičnih veščin spopadanja s t. i. negativnimi čustvi. Namesto tega jim lahko pomagamo, da ta čustva osvestijo. Vprašamo jih lahko, kaj v tistem času potrebujejo in jim morda uredimo pogovor s prijateljem po telefonu. Če povzamemo, v danem trenutku naredimo najbolje kar zmoremo in z viri, ki so nam na voljo.
Potrebno se je zavedati, da se kljub skupni grožnji osebni varnosti, ljudje v tem trenutku soočamo z različnimi okoliščinami, ki usmerjajo naše delovanje. Za normalno delovanje je pomembno, da se izogibamo tistim malim stvarem oz. rutinam, ki nam preusmerjajo osredotočenost na pomembne in produktivne zadeve (npr. kontinuirano spremljanje negativnih novic, števila umrlih ipd.). Namesto tega se lahko osredotočimo na to, da vzpostavimo nadzor nad stvarmi, ki so v naši domeni nadzora. Osredotočimo se lahko na majhne spremembe v rutini v prostem času. Morda lahko sami pri sebi razmislimo, kaj lahko naredimo na tem področju. Tudi strokovnjaki na področju duševnega zdravja priporočajo, da si ustvarimo rutino, kamor vključimo aktivnosti učenja, dela, telesne vadbe in ostalih aktivnosti, ki so nam v pomoč pri vzdrževanju fizične in umske kondicije.
S konstruktivnimi odnosi se bomo lažje soočali s krizo, zato je izrednega pomena, da se med seboj podpiramo in hkrati nudimo podporo ljudem, ki so v stiski. Bodimo drug drugemu v pomoč in oporo, predvsem pa bodimo sočutni in ne obsojajmo.
Če se vrnemo na vprašanje o kultivaciji sreče, se moramo zavedati da je sreča stanje uma in zato njenih vzrokov ne gre pripisati dejavnikom od zunaj. Le naš odziv na raznovrstne situacije pogojuje našo srečo, zato je le to potrebno iskati znotraj sebe.
Upajmo, da se bomo v teh kriznih časih ponovno začeli zavedati, kaj je tisto kar zares daje vrednost in smoter našemu bivanju. Ljubezen, sočutje in solidarnost so vrednote, ki jih v teh časih ne smemo zanemariti. Prav tako pa lahko rečemo, da ne smemo misliti da mala dejanja ne prinesejo rezultatov, saj je lahko vsako malo dobro delo zgled, ki sproži verižne spremembe na poti k nečemu dobremu.
Ostanimo povezani!
